zaposlitev s krajšim delovnim časom

Delovne ure pri zaposlitvi za polni delovni čas se lahko izračunajo na primer na dan, teden, mesec ali celo leto ali na podlagi povprečnega obdobja zaposlitve.
Ženske so preveč zastopane v zaposlitvah s krajšim delovnim časom, zaradi česar so izpostavljene negativnim učinkom, povezanim z delom s krajšim delovnim časom, kot so na primer premajhen dohodek, da bi z njim lahko dosegle ekonomsko neodvisnost, manj poklicnih priložnosti in manjša pokojnina, zlasti kadar so zaposlene v prekarnih (manj pomembnih) zaposlitvah s krajšim delovnim časom. Vendar lahko kakovostno delo s krajšim delovnim časom prispeva k večji udeležbi žensk na trgu dela.
Tradicije v različnih državah se razlikujejo glede na to, kako gledajo na delo s krajšim delovnim časom nasploh in kako nanj gledajo posebej socialni partnerji. Delo s krajšim delovnim časom se lahko razume kot končni produkt, ki zrcali tradicionalne spolne vloge, s poudarkom na negativnih učinkih dela s krajšim delovnim časom, kar zadeva plačilo, napredovanje, pokojninske pravice itd. Po drugi strani pa se lahko nanj gleda kot na instrument za povečanje udeležbe žensk na trgu dela in tako njihovo vsaj delno ekonomsko neodvisnost.