vsaka ženska, ki izpolnjuje merila upravičenosti po veljavni opredelitvi begunca, kot je podana v mednarodnih in regionalnih instrumentih za begunce pod pristojnostjo visokega komisarja Združenih narodov za begunce in/ali po nacionalni zakonodaji
Čeprav se mednarodno in regionalno begunsko pravo, vključno z begunskim pravom Evropske unije, ne sklicuje izrecno na „spol“ kot razlog za preganjanje, je splošno sprejeto, da spol lahko vpliva na vrsto preganjanja ali nastalo škodo in razloge za to ravnanje. Če se potemtakem evropska opredelitev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito (čeprav ne kot begunci, ampak kot upravičenci „subsidiarne zaščite“) pravilno razlaga, vključuje tudi zahtevke, povezane s spolom.
Nasilje nad ženskami je ena glavnih oblik preganjanja, ki jih doživljajo ženske v kontekstu statusa begunke in azila. Takšno nasilje lahko vključuje grožnjo pohabljanja ženskih spolnih organov, prisilno/prezgodnjo poroko, grožnjo nasilja in/ali zločine iz tako imenovane časti, trgovino z ženskami, posilstvo in druge oblike spolnega napada, hude oblike domačega nasilja, izrek smrtne kazni ali drugega telesnega kaznovanja, ki obstaja v diskriminacijskih pravosodnih sistemih, prisilno sterilizacijo, politično ali versko preganjanje zaradi feminističnih ali drugih pogledov in preganjanje kot posledica neizpolnjevanja predpisanih družbenih spolnih norm in običajev. Zato lahko azilni postopki, ki ne upoštevajo posebnega položaja ali potreb žensk, ovirajo celovito opredelitev njihovih zahtevkov.